
Vsako leto vetrovi dvignejo ogromne količine puščavskega prahu iz Sahare in ga odnesejo čez Atlantik do Južne Amerike. Ta prah vsebuje fosfor in druga hranila. Ko odpade na amazonski pragozd, ga deževnica raztaplja; fosfor postane rastlinam dostopen in s tem nadomesti primanjkljaj hranil, ki jih tropski nalivi nenehno izpirajo iz tal. NASA-jeve večletne satelitske analize (CALIPSO) ocenjujejo, da Sahara Amazoniji vsako leto dostavi približno 22 tisoč ton fosforja, kar je približno toliko, kot ga pragozd vsako leto izgubi.
Ko pragozd zaradi tega “naravnega gnojenja” poveča biomaso, del raztopljenih hranil in organske snovi reke — predvsem Amazonka — odnesejo v Atlantik. Ob izlivu nastane ogromen rečni pljusk (plume) s spremenjeno slanostjo in obilico hranil, ki se razširi tisoče kvadratnih kilometrov daleč v tropski severni Atlantik. Tam pospeši rast fitoplanktona (morskih mikrorastlin), kar je iz satelitov in odprav dobro dokumentirano. V tem razredčenem, s hranili obogatenem pasu se krepi tudi vezava dušika (N₂) pri cianobakterijah (npr. Trichodesmium), kar še dodatno spodbuja vezavo ogljika in živahno osnovo morske prehranske verige.
Poleg rečnega prispevka na oceanski plankton vpliva še železo iz istega saharskega prahu, ki neposredno pade v Atlantik in deluje kot močno gnojilo v sicer z železom omejenih vodah — kar je ključno za cvetenja planktona in posledično več kisika ter manj CO₂ v ozračju.
Skupaj to tvori preprosto verigo:
Saharski prah → gnojenje Amazonije → več biološke produkcije → rečni odtok hranil v ocean → plankton cveti → intenzivnejša fotosinteza in vezava ogljika → več rib in močnejši ekosistemi. (Del hranil pride v Atlantik tudi neposredno z usedanjem prahu — sinergija obeh poti je ključ.)
Kako bomo mi prispevali
1. Stalno spremljanje “povezave prah–reka–ocean”
- Vključitev satelitskih opazovanj (barva oceana, klorofil‑a, slanost) in terenskih meritev za cvetenja planktona in spremembe v prehranski mreži, z rednimi poročili za Jadran in Sredozemlje.
2. Znanstvena razlaga za javnost in politike
- Kratka, razumljiva poročila in vizualizacije, ki pokažejo, kako globalni tokovi (Sahara → Amazonka) posredno vplivajo tudi na našo regijo, ter zakaj je zaščita lokalnih morskih procesov (plankton, ribe, sesalci) strateška za podnebje in hrano.
3. Varovanje temeljev prehranske verige
- Operativni nadzor nad izlitji in onesnaženjem, ki dušijo plankton in ribe; hitri odzivi preprečijo, da hranila in življenjski cikel “zmrznejo” zaradi katastrof. (To dopolnjuje naša zgodba o oljnih madežih.)
4. Merljivi kazalniki za partnerje
- KPI-ji, kot so dodatni dnevi opazovanja planktona, število zgodnjih opozoril na anomalije, območja z izboljšanim stanjem ribjih biomasi — pripravljeni za ESG poročila partnerjev.
Zakaj to zanima sponzorja: sodelujete pri ohranjanju globalne “hranilne verige”, ki povezuje puščavo, pragozd in ocean — in s tem posredno vplivate na več kisika, manj CO₂, več rib ter odpornost morskih ekosistemov. To je jasen, znanstveno podprt učinek z močno zgodbo, ki jo lahko pokažemo vašim deležnikom.
vir slike: https://www.flickr.com/photos/lubasi/4909683043/
pred 1 dan